Ključna beseda: Prešernova proslava

»Umetniki to zmorejo. Z imaginacijo so sposobni posvetiti v notranjost stvari, ljudi in dejstev, da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi.«

»Biti pred svojim časom pomeni, videti v njem več, kot v njem običajno gledamo.«

»Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo.«

»Mladi bi morali upoštevati, da je balet zelo zahtevna umetnost.«

»Prešeren je bil pesnik. Gnan od ustvarjalne nuje ni pesnil zgolj zato, da bi dvesto let pozneje o njegovih verzih pisali doktorske disertacije in bi jih recitirali profesionalni dramski umetniki, ampak da bi šle med ljudi.«

»Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele, če ju izgubi.«

»Obžalovanje dejanja ne izbriše.«

»Ozračje je zelo razgreto. Mislim, da bi bilo dobro stopiti korak nazaj in pustiti, da se stvari iztečejo tako, kot se morajo.«

»Skratka, vsi vedo bolje od mene, kako bi morala živeti in kdo bi sploh morala biti. Ne morem se meniti za to, nimam časa, jaz delam.«

»Prekleto zaslužena je. Prisiljena sem jo bila odkloniti leta 2000, letos je nisem prisiljena odkloniti.«

»Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno.«

»Butalce smo že davno prebutalili.«

»Zaton prekarstva, takšno stanje, da bodo umetniki za svoje delo plačani pošteno, vse to bi bil pravi poklon Cankarju.«

»Njegovim butalcem se vedno bolj grenko smejimo, odkar imamo svojo državo. Skozi smeh nam slika naš nacionalni portret.«

»Posnemali smo jih, ko smo imeli volitve. Butalce smo že davno prebutalili.«

»Počistili čistilca, ne pa hleva.«

»A pustimo stare države, mrtve so. Ukvarjajmo se z novo, ki je zaenkrat še živa. Tudi ta si je morala samostojnost zagotoviti s puško. A brez knjige.«

»Stojim pred vami z vso ljubeznijo in hvaležnostjo. Rada vas imam, več pa ne morem govoriti, tremo imam.«